Amalgamska zalivka da ali ne

Amalgam je zlitina sestavljena iz približno 50% živega srebra, srebra, bakra, cinka in kositra. Po nekaterih podatkih ima približno 75% Slovencev v ustih vsaj eno amalgamsko zalivko. V severnoevropskih bolj ozaveščenih državah amalgama ne uporabljajo več in govorijo o njihovi strupenosti in škodi, ki jo amalgamska zlitina povzroča zdravju, pa jo pri nas zaradi nizke cene, ki jo krije zavarovalnica, še vedno uporabljamo. V zgodovini je bilo več dokazovanj o škodljivosti amalgamskih zalivk, ki pa so zaradi ekonomskih teženj zamrla. Jasno je, da ja najprijaznejši material za zalivke in prevleke zlato, ki pa ekonomsko ni dosegljivo. V 70 letih 20. stoletja so dokazali sledi živega srebra v različnih tkivih.  Amalgam sprošča količine živega srebra, ki nato obremenijo različna tkiva v telesu. V času nosečnosti živo srebro preide skozi placento na zarodek, kasneje pa na materino mleko. Tako je imunski  in centralni živčni sistem otroka izpostavljen neugodnim vplivom živelega srebra.

Živo srebro se iz amalgamskih zalivk pospešeno izloča med žvečenjem, umivanje zob in pitju vročih napitkov. Prav tako se ga izloči veliko med poliranjem stare zalivke. Je pa amalgam odporen na delovanje zelo velikih sil med žvečenjem. Slaba stran je amalgamskih zalivk je, da se ne vežejo kemično z zobnim tkivom, pač pa mehansko. Zato je potrebno odbrusiti večji del zdravega zoba kot pri beli zalivki. Moteča je tudi barva amalgamske zalivke, posebej še, če so zalivke na zobeh opazne med govorom.

Odločitev za vrsto zalivke je vsekakor osebna izbira vsakega pacienta.

Objavljeno: 07.04.2014
Objavljeno: 07.04.2014
Arhiv prispevkov